Uravnovešena mikrobiota je osnova za dobro zdravje

Od nekdaj se pravilnemu delovanju našega črevesja pripisuje velik vpliv na zdravje. Vemo, da naloga le-tega presega prebavo in izločanje; vpliva na naš imunski sistem, mentalno zdravje, hormonalno ravnovesje, kronične bolezni, debelost… Uravnovešena mikrobiota pa je za stroko šele v zadnjih letih pridobila na pomenu – tolikšnem, da se razmišlja o tem, da bi dobila status našega notranjega organa. O čudovitem svetu mikroorganizmov, ki jih gostimo v naših telesih, v današnjem prispevku.

 – Kaj je mikrobiota

Mikrobiota, oziroma črevesna združba, je skupnost med seboj povezanih mikroorganizmov, ki bivajo v našem telesu in so v ravnovesju. Največ jih najdemo v črevesju iz tisoče različnih bakterijskih vrst s skupno težo do dveh kilogramov. Predvsem jih najdemo v zadnjem delu debelega črevesja, vendar se nahajajo pravzaprav povsod po telesu. Naseljujejo do 90% vseh naših celic.

Bakterije v črevesju služijo temu, da pomagajo pri prebavi in olajšajo odvajanje odpadnih snovi. Vendar imajo tudi druge zelo pomembne funkcije, kot so pridobivanje energije iz prehranskih vlaknin s pomočjo fermentacije, ki spodbudi rast kolonij probiotikov (dobrih bakterij), prav tako nastanejo laktat in kratkoverižne maščobne kisline, zaradi katerih se zniža pH v debelem črevesju in izboljša resorbcija natrija ter vode. Kratkoverižne maščobne kisline igrajo pomembno vlogo tudi v zaščiti proti tumorjem, saj so hrana enterocitom, ki regulirajo vse, kar prehaja iz črevesja v telo.

 – Pomembno je ravnovesje

Za naše zdravje in vse ostale koristne učinke zdrave mikrobiote je bistveno to, da so mikroorganizmi med seboj v ravnovesju. To ravnovesje se večkrat poruši, razlogi za to pa so različni; jemanje antibiotikov, stres, neustrezna prehrana, predvsem nezadostem vnos prehranskih vlaknin.

Medtem ko uravnovešena mikrobiota krepi naše zdravje, neravnovesje bakterij, to je naselitev slabih bakterij v črevo, povzroča prebavne težave, leno črevo, zaprtost, drisko, bolečine v trebuhu in pri odvajanju, slabost ter seveda splošno slabo počutje. A ne le to, oslabi delovanje imunskega sistema, katerega 80-90% izhaja ravno iz črevesja. 

– Uravnovešena mikrobiota in prehranske vlaknine

Stalen dovod prehranskih vlaknin je ključnega pomena za uravnovešeno mikrobioto, saj le-te predstavljajo hrano za naše simbiotične mikroorganizme. Človek potrebuje dnevno 25-30g prehranskih vlaknin, kar pa danes, vzporedno z uživanjem prevelikih količin industrijske hrane in premajhnega vnosa polnovrednih živil ter sadja in zelenjave, redko dosežemo. In kaj se zgodi, če mikroorganizmi nimajo na voljo dovolj hrane? Začnejo razgrajevati gradnike črevesne sluznice in s tem slabijo našo osnovno obrambo pri okužbah s patogenimi organizmi. Naselijo se škodljive bakterije, poruši se ravnovesje.

 – Probiotiki

Pri že porušenem ravnovesju so potrebni dodatni ukrepi, in sicer dodajanje probiotičnih živil (jogurt, kefir, kislo zelje, vložene kumarice…) v prehrano, oziroma uživanje le-teh v obliki prehranskih dopolnil, kar je še posebej priporočljivo v primeru driske. Ker pa je naša mikrobiota takorekoč nenehno “pod napadom”, je smotrno preventivno dodajati probiotična živila v našo dnevno prehrano in dnevno poskrbeti tudi za zadosten vnos prehranskih vlaknin. Največ prehranskih vlaknin vsebujejo ovojnice žit, semena in oreščki ter gomoljasta in listnata zelenjava. Vendar ne pozabimo na še en pomemben vir, ki količinsko predstavlja v prehrani še večji delež, in sicer neprebavljiv del škrobnih živil, ki znaša 10% celotnega škroba.

 

Za vas pišem Tanja Baća, svetovalka za prehrano in zdravo življenje

 

Iščete način, kako varno in trajno izgubiti odvečne kilograme, izboljšati raven energije, storilnost, počutje, ali zgolj okrepiti svoje zdravje z bolj zdravim prehranjevanjem? Pišite mi in skupaj bova poiskala za vas najboljšo rešitev, da dosežete svoj cilj.

 

 

Komentarji

komentarjev