Probiotiki – Dnevno dozo bakterij, prosim!

Od nekdaj se pravilnemu delovanju našega črevesja pripisuje velik vpliv na zdravje. Vemo, da naloga le-tega presega prebavo in izločanje. Zdravje črevesja vpliva na naš imunski sistem, mentalno zdravje, hormonalno ravnovesje, kronične bolezni in celo na debelost. Kakšno vlogo imajo pri tem probiotiki, pa zveste v tokratnem prispevku. 🙂

Probiotiki

Kaj je mikrobiota

Mikrobiota, oziroma črevesna združba, je skupnost med seboj povezanih mikroorganizmov, ki bivajo v našem telesu in so v ravnovesju. Njihova skupna teža doseže med 1,5 do 2 kilogramov. Največ jih najdemo v zadnjem delu črevesja, nahajajo pa se pravzaprav povsod po telesu. Naseljujejo do 90% vseh naših celic.


Bakterije v črevesju služijo temu, da pomagajo pri prebavi in olajšajo odvajanje odpadnih snovi.


Vendar imajo tudi druge zelo pomembne funkcije. Zagotovo mednje sodi pridobivanje energije iz prehranskih vlaknin s pomočjo fermentacije, kar povzroči niz koristnih dogodkov:

  • spodbudi rast kolonij probiotikov (dobrih bakterij)
  • zaradi nastanka laktata in kratkoverižnih maščobnih kislin se zniža pH v debelem črevesju in izboljša resorbcija natrija ter vode
  • kratkoverižne maščobne kisline igrajo pomembno vlogo tudi v zaščiti proti tumorjem, saj so hrana enterocitom (celice, ki regulirajo vse, kar prehaja iz črevesja v telo)

Pomembno je ravnovesje

Za močan imunski sistem in učinkovito prebavo je bistveno to, da so mikroorganizmi med seboj v ravnovesju. Vendar se ravnovesje večkrat poruši. Najpogostejši vzroki za to so jemanje antibiotikov, stres in neustrezna prehrana, predvsem nezadostem vnos prehranskih vlaknin.

Medtem ko uravnovešena mikrobiota krepi naše zdravje, neravnovesje bakterij povzroča vrsto nepravilnosti, kot na primer prebavne težave, leno črevo, zaprtost, drisko, bolečine v trebuhu in pri odvajanju, slabost ter seveda splošno slabo počutje. A ne le to, oslabi delovanje imunskega sistema, katerega 80-90% izhaja ravno iz črevesja.

Pomen prehranskih vlaknin

Stalen dovod prehranskih vlaknin je ključnega pomena za uravnovešeno mikrobioto, saj le-te predstavljajo hrano za naše simbiotične mikroorganizme. Človek potrebuje dnevno 25-30g prehranskih vlaknin, kar pa danes le majhen delež ljudi doseže. Razlog je v prekomernem uživanju predelane hrane in prenizkem vnosu polnovrednih živil.

Kaj se zgodi, če mikroorganizmi nimajo na voljo dovolj hrane?

Če mikroorganizmi nimajo dovolj hrane, torej topnih vlaknin, začnejo razgrajevati gradnike črevesne sluznice. S tem slabijo našo osnovno obrambo, saj črevesna stena postane preveč propustna in pušča v krvni obtok velike beljakovinske molekule, viruse, bakterije in razne toksine.

Te beljakovinske molekule telo obravnava kot tujek in ga napade z imunskim sistemom. To našemu organizmu predstavlja hudo breme. Najprej pride so slabega počutja, tudi do nabiranja kilogramov, dolgoročno pa tudi do resnih zdravstvenih težav.

Kaj vse za nas počne mikrobiota?

  • Pomaga pri presnovi in vsrkavanju hranilnih snovi iz hrane.
  • Vpliva na peristaltiko v črevesju (gibanje črevesja, ki vpliva na hitrost prebave).
  • Daje hrano enterocitom – celicam, ki tvorijo steno črevesja.
  • Razkraja toksine, ki nastajajo med prebavo hrane.
  • Tvori vitamine, predvsem vitamin K, ki ga nujno potrebujemo za strjevanje krvi in igra ključno vlogo v metabolizmu kosti.

Probiotiki

V primeru porušenega mikrobiotičnega ravnovesja (ki žal danes pesti večino ljudi) je smotrno čim prej ukrepati, a k sreči zadošča že dodajanje probiotičnih živil (jogurt, kefir, kislo mleko, kislo zelje, tempeh …) v prehrano. Ob tem seveda ne smemo pozabiti na zadosten vnos prehranskih vlaknin, ki bodo dobre bakterije nahranile.

Največ prehranskih vlaknin vsebujejo ovojnice žit, semena in oreščki ter gomoljasta in listnata zelenjava. Vendar ne pozabimo na še en pomemben vir, ki količinsko predstavlja v prehrani največji delež. Gre za neprebavljiv del škrobnih živil, ki znaša 10% celotnega škroba. Zato mnogokrat pride do težav tudi pri nizkohidratnih dietah, sploh pri nezadostnem povečanju vnosa zelenjave, kot protiutež.

Mikrobiota vpliva na takorekoč vse sisteme v telesu

  • Prekomerna teža je običajno posledica nezdravega načina prehranjevanja, kjer primanjuje hrane za dobre bakterije, na drugi strani pa je na voljo obilo hrane za slabe bakterije. Posledica je porušeno ravnovesje, ki ga je potrebno znova vzpostaviti, saj stanje mikrobiote vpliva na hitrost presnove, kalorično porabo in absorbcijo hranil.
  • Raziskave so pokazale, da nekateri probiotiki lahko vplivajo na zmanjšanje anksioznosti in stresnih odzivov. Razlog je v znižani ravni kortizola in adrenalina po stresnem dražljaju.
  • Nekatere bakterije izboljšajo počutje pri posameznikih, ki so kronično utrujeni ali imajo sindrom razdražnega črevesja.
  • Pri prekomerni napihnjenosti obstaja verjetnost, da ni dovolj dobrih bakterij v črevesju in obenem preveč slabih, zato prihaja do težav v presnovi in prekomerne fermentacije. Druga možnost pri hudi napihnjenosti je pa pomanjkanje encimov za prebavo, takrat govorimo o intolerancah, kot so na primer laktozna intoleranca in celiakija.
  • Pri nerazložljivem vsesplošnem slabem psihofizičnem počutju je po vsej verjetnosti prav tako vzrok v porušenem ravnovesju, saj je motena absorbcija hranil. Pomeni, da smo kljub zdravem načinu prehranjevanja slabo preskbljeni z življenjsko pomembnimi hranilnimi snovmi.
  • Uživanje probiotikov in s tem spremenjena črevesna mikrobiota vpliva na procesiranje oziroma prepoznavo čustev. Bakterija Lactobacillus rhamnosus vpliva na izraženost GABA-receptorjev v več delih možganov. Ti receptorji so vpleteni v depresivno in tesnobno vedenje, nanje delujejo zdravila za zdravljenje anksioznosti.
  • Prav tako lahko probiotiki vplivajo na vnetne procese v telesu in koncentracije triptofana (snovi, iz katere nastaja serotonin, »hormon sreče«), spremembe v obojih so povezane z depresijo.
  • Po končani antibiotični kuri je za normalno delovanje prebavnega trakta pomembno znova vzpostaviti ravnovesje. Lahko se jih jemlje že med samo kuro, a vedno poskrbimo za nekaj ur razmaka. Dolgoročno jemanje zdravil na splošno negativno vpliva na zdravje črevesne flore.
  • Premalo gibanja (sedeč življenjski slog in premalo gibanja v prostem času) prav tako negativno vpliva na ravnovesje bakterij v črevesju.

Kakšne probiotike priporočam in kako jih uživati?

Če se odločimo za dodatno podporo v obliki prehranskih dopolnil, smo pozorni na izbor in način uživanja le-teh.

Probiotike je najbolje zaužiti tik pred ali med obrokom, vendar ne z vročo hrano. Medtem ne prekinjamo uživanja probiotičnih živil. Da dosežemo želeni učinek mora prehransko dopolnilo vsebovati vsaj tri miljarde in največ 4 različne rodove bakterij.


Tanja Baća, svetovalka za zdravo prehrano, urednica portala 360 STUDIO

Sledi nam na Facebooku


 

Komentarji

komentarjev