Prehranjevalno vedenje: Zakaj hrana ni samo gorivo

Emocionalno hranjenje

Če bi hrana za nas bila zgolj gorivo za organizem, bi bil naš izbor hrane verjetno precej drugačen. Naše vedenje v prehranjevanju je odvisno od večih dejavnikov: bioloških, antropoloških, ekonomskih, psiholoških in socio-kulturnih determinant, od katerih sta danes v ospredju predvsem psihološki in socio-kulturni vpliv.

Pri prehranjevalnem vedenju sodelujejo čustva, motivi in tendence, zaznavanje in učenje, vrednote, zaupanje in prepričanja posameznika.

Na prehranjevalno vedenje posameznika ima vpliv tudi njegovo okolje: družina, prijatelji, tudi razpoložljivost hrane.

 – Danes si bomo pogledali kako na prehranjevanje vplivajo čustva.

Čustva imajo vpliv na celoten prehranjevalni proces: na motivacijo za hranjenje, odzive na hrano in izbiro le-te, na žvečenje in količino zaužite hrane ter na metabolizem. Določena hrana sproži določena čustva, intenzivnost čustev vpliva na količino vnosa, kakovost čustev (pozitivna in negativna) pa zmanjša naš samonadzor in ima vpliv tudi na izbor hrane.

Prehranjevalna vedenja povezana s čustvi so:

  • Prehranjevalna depresivnost – posameznik je nagnjen k temu, da občuti žalost v povezavi z izborom, količino ali kakovostjo zaužite hrane, vzroki pa niso le v prehrani sami, temveč v drugih psiholoških sferah.
  • Zadovoljstvo s prehranjevanjem – posameznik je nagnjen k temu, da ob prehranjevanju čuti zadovoljstvo, saj se verjetno prehranjuje zdravo in uravnoteženo. To je idealno stanje, saj se odraža tudi v dobrem zdravju.
  • Prehranjevalna zaskrbljenost – tak posameznik se s svojim načinom prehranjevanja ukvarja preveč, pretirano ga skrbijo posledice izbora določene hrane.
  • Čustveno hranjenje – posameznik je nagnjen k temu, da s hrano blaži negativna čustva. Tako negativno vpliva na svoje zdravje zaradi običajno nezdravega izbora in preobilne količine hrane.
  • Hrana in stres – posameznik ima lahko povečan ali zmanjšan apetit, dvakrat več ljudi pa je nagnjenih k temu, da se njihov apetit poveča. Običajno tako reagirajo ljudje, ki že imajo težave s prekomerno telesno težo. Ljudje z normalno težo pa običajno v stresnih situacijah nimajo volje jesti.

Ko se odločimo, da bomo spremenili naš način prehranjevanja, ker imamo bodisi težave s prekomerno telesno težo, bodisi druge zdravstvene posledice nezdravega prehranskega sloga, moramo torej ugotoviti, kakšno je naše prehranjevalno vedenje; posebej v povezavi s čustvenimi dejavniki, saj običajno prav tam tiči velik del naše težave.

 

Komentarji

komentarjev