Ali resnično prehrana vpliva na razpoloženje?

Kako je naš način prehranjevanja povezan z našim počutjem na čustveni in vedenjski ravni? Je to res, ali iz trte zvito? Če je res, kako prehrana vpliva na razpoloženje in kaj na biokemični ravni potrebuješ za dobro psihično zdravje? Vse to zveš danes 🙂

kako prehrana vpliva na razpoloženje

Živimo v času epidemije čustvenega neravnovesja in motenj v razpoloženju:

  • Od leta 1990 je število ljudi, ki trpi zaradi depresije in tesnobe kar 3 krat višje.
  • Danes je 100 krat bolj verjetno, da bo posameznik imel motnje v razpoloženju, kakor pred stotimi leti.

Ni pa povsem jasno zakaj je temu tako. Res je, da živimo pod neizmerno večjim pritiskom, vendar če bi bil vzrok samo v tem, si bi po daljšem oddihu nekajkrat letno povsem opomogli. Ampak si ne. Težave se s časoma le še stopnjujejo in ljudje se vse več zatekajo k pomoči v obliki tablet, čeprav bi se velikokrat težava dala odpraviti že z uvedbo nekaj sprememb v prehrano.

Prava in neprava čustva

Velikokrat slabo razpoloženje izhaja iz negativnega čustva ob neprijetnem dogodku. To je povsem naravno in za naše telo celo potrebno.

  • Žalost ob izgubi drage osebe nam pomaga, da izgubo procesiramo in jo prebrodimo.
  • Strah nas opozarja pred nevarnostjo.
  • Sram nas spodbudi, da ne ponavljamo vedno istih napak.

Kadar pa se počutimo žalostni, nas je strah ali sram brez upravičljivega razloga in nam počitek, terapija ali meditacija ne pomagajo, takrat gre za tako imenovana “neprava razpoloženja”.

Kaj lahko narediš?

Prvi korak je razlikovanje med pravim in nepravim razpoloženjem.

  • Ko se prekomerno razjezimo, ker nas otrok takoj ne uboga, in si kasneje sploh ne znamo razložiti svoje reakcije – gre za nepravo razpoloženje.
  • Ko se razjočemo ob gledanju banalne TV reklame – gre za nepravo razpoloženje.
  • Ko se prekomerno obremenjujemo že za vsako najmanjšo storjeno napako – gre za nepravo razpoloženje.

Večina naših razpoloženj izhaja iz delovanja možganov – tako pravih razpoloženj, kot nepravih. Skupaj s srcem in črevesjem (ang. “gut”), ki mu pravimo celo drugi možgani, prenašajo naša čustva s pomočjo izredno mogočnih molekul. To so štirje nevrotrazmiterji, ali živčni prenašalci – serotonin, adrenalin, noradrenalin in dopamin.

Ali lahko vplivam na delovanje nevrotrazmiterjev?

Nekatere stvari na živčne prenašalce delujejo negativno – zavirajo njihovo delovanje: kava, alkohol, stres, droge, sladkorji, celo pomanjkanje dnevne svetlobe. Spet druge pa delujejo pozitivno – dvigujejo njihovo raven in izboljšajo delovanje: prehrana bogata z amino kislinami (beljakovinska živila), omega-3 maščobnimi kislinami, vitamini, minerali; športne aktivnosti, sploh na prostem; sonce.

Prehrana vpliva na razpoloženje…

.. saj je delovanje vseh telesnih sistemom, vključno z možgani in živčnim sistemom, povsem odvisnih od preskrbljenosti s hranilnimi snovmi.

Vendar zgolj povečan vnos mikrohranil po vsej verjetnosti ne bo dovolj – sploh v primeru daljšega obdobja slabih prehranskih navad, telesne nedejavnosti in prekomerne izpostavljenosti stresu. Zaradi navedene kombinacije, ki ji dodamo še splošno onesnaženost (zraka, hrane, kozmetike, čistil…), ki smo ji vsakodnevno izpostavljeni, je pametno nekajkrat letno opraviti “čistilno akcijo” telesa.

Ja, tudi telo potrebuje čistilno akcijo! Dovolj je teden dni blage detox kure, ki ji sledi prehod na uravnotežen način prehranjevanja s čimveč žive hrane in čim manj mrtve, prazne, predelane hrane.

Navdih za objavo: Julia Ross M.A., The mood cure. USA: Penguin group, 2002.

Tanja Baća, svetovalka prehrano in zdravo življenje, urednica portala 360 STUDIO

Sledi našim nasvetom tudi na Facebooku

Komentarji

komentarjev

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

0

Zaradi zagotavljanja prijetne uporabnišle izkušnje spletna stran uporablja piškotke. Več

Spletna stran uporablja piškotke. Ampak brez skrbi, dietni so :)

Zapri