Prehrana v vrtcih in šolah

Zdrav način prehranjevanja v vseh življenjskih obdobjih pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje posameznika. Še toliko večjo pozornost pa moramo nameniti načrtovanju obrokov otrok in mladostnikov. V času intenzivne rasti in razvoja so potrebe malčkov po energiji in hranilih nekoliko večje. Kljub temu pa pri zdravi prehrani ne igra vloge zgolj kvaliteta zaužite hrane. To je čas, ko razvijamo prehranjevalne navade, ki nas običajno spremljajo vse življenje. Slednje vključujejo odnos do hrane, vedenje za mizo, higieno in navade rednega hranjenja.

 

Prehrana v vrtcih in šolah

Vsi vzgojno-izobraževalni zavodi morajo pri organizaciji šolske prehrane upoštevati smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 135. dopisni seji dne 11. 8. 2010 (vir).

Vzgojno-izobraževalne ustanove so dolžne zagotoviti malico in/ali druge obroke, ki upoštevajo načela zdravega načina prehranjevanja:
• Prehrana je pestra in raznolika.
• V vsakodnevno prehrano je vključena predpisana količina sadja in zelenjave.
• Upošteva se predpisano količino soli in sladkorja v prehrani.
• Zagotavlja se ustrezen delež polnovrednih žitnih izdelkov, določena je dovoljena količina maščobe v prehrani ter priporočena količina mesa, rib in mlečnih izdelkov.
• Živila se nabavljajo sproti. Običajno je zagotovljen tudi delež lokalne in biološko pridelane hrane.

Pestra in raznolika prehrana

S pestrim, uravnoteženim jedilnikom lahko zagotovimo priporočeno količino energije in hranilnih snovi. Prehrana naj vsebuje živila iz vseh skupin, torej sadje in zelenjavo, škrobna živila, kvalitetne maščobe ter pester izbor mesa, rib in mlečnih izdelkov. Znotraj posamezne skupine živil se izbirajo raznolika živila. V primeru posebnih prehranskih zahtev je potrebno otroku zagotoviti nadomestna živila s primerljivo hranilno vrednostjo.

Sadje in zelenjava

Sadje in zelenjava sta bogat vir vitaminov in mineralov, ki se hitro uničijo pri nepravilni pripravi,
termični obdelavi in skladiščenju. Priporočeno je torej, da večji del sadja in zelenjave zaužijemo v surovi obliki, saj s tem najbolje ohranimo biološko vrednost živil. Pred uživanjem ali pripravo sadje in zelenjavo najprej operemo v mlačni vodi in nato še speremo v hladni vodi. Pri termični obdelavi uporabimo nižje temperature, kuhamo manj časa in v manjši količini vode.

Prepisana količina soli

Prekomeren vnos soli dokazano škoduje zdravju. Njen najpomembnejši vir predstavljajo predelani mesni izdelki, kot so hrenovke, klobase, salame in suho meso, v večjih količinah pa je najdemo tudi v kruhu ter slanih prigrizkih. Zato je pomembno, da v prehrano otrok in mladostnikov vključimo čimveč nepredelane, oziroma minimalno predelane hrane. Jedi pripravljamo iz osnovnih sestavin, za okus pa uporabimo izbrane začimbe.

Jedem ne dodajamo sladkorja

Enostavni sladkorji naj ne bi prispevali več kot 10% dnevnega energijskega vnosa v prehrani. Predelan sladkor ne vsebuje hranilnih snovi, torej zgolj veča energijsko gostoto obrokov. Zato namizni sladkor nadomestimo s suhim sadjem, izogibamo se marmeladam in kompotom in sladkanim sokovom. Še posebej se izogibamo sladicam, kjer je sladkor običjano v kombinaciji z maščobami, kar dodatno poveča energijsko gostoto obrokov in predstavlja pomemben dejavnik tveganja za debelost.

Ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine

Dnevna prehrana mora vsebovati polovico polnovrednih žitnih izdelkov, saj slednji vsebujejo veliko vitaminov, mineralov, nenasičenih maščobnih kislin in prehranskih vlaknin. Oluščeni riž, testenine iz bele moke in instant kosmiči so precej revnejši s hranilnimi snovmi.

Maščobe so pomembne za zdravje in jih moramo nujno vnašati s hrano. Z maščobami zaužijemo tudi v maščobah topne vitamine in esencialne maščobne kisline. Priporočen dnevni vnos znaša 25 do 30% dnevnega energijskega vnosa, kjer naj bi večji del predstavljale nenasičene maščobe. Kljub temu pa smo pazljivi, ne le pri kvaliteti temveč tudi količini, saj se v zelo majhni količini skriva obilo kalorij.

Beljakovine so osnovni gradnik vsake celice, omogočajo rast in razvoj. Naš organizem jih res nujno potrebuje, vendar ne v velikih količinah – priporoča se 10-15% dnevnega energijskega. V prehrano vključimo pester izbor rdečega in belega mesa ter vsaj enkrat tedensko ribe ali morske sadeže.

Mlečne izdelke ponudimo otroku vsak dan, priporočen pa je tudi brezmesni dan, kjer potrebe po beljakovinah krijemo z jajci, mlečnimi izdelki in stročnicami.

Pozor na skladiščenje

Zaradi ohranjanja biološke vrednosti živil se živila nabavljajo sproti, saj se del hranilnih snovi med skladiščenjem uniči. Iz istega razloga se zagotavlja čimveč lokalno in biološko pridelanih živil.


Tanja Baća, svetovalka zdravo in srečno življenje, urednica portala 360 STUDIO

Komentarji

komentarjev