Pozitivni učinki hoje v naravi

Dobrodejni učinki hoje v naravi

Da izboljšamo ali ohranimo naše zdravje niso potrebni veliki podvigi. Začnimo z gibi, ki so za nas najbolj naravni.

Hoja je učinkovita vadba, ki ne obremenjuje občutljivih delov telesa, kot so na primer kolena ali hrbtenica, in je primerna za vsakogar, ki (še) ne more opravljati intenzivnejših aktivnosti. Vsekakor pa hoje ni priporočljivo popolnoma opustiti niti takrat, ko se ukvarjamo tudi z drugimi tipi vadbe.

Hoja je tudi fizična aktivnost z najmanj opustitvami, kar pomeni, da je to odličen način, da dolgoročno izboljšamo naše fizično počutje, izgled in kvaliteto življenja.

Raziskave kažejo, da 30 minut fizične aktivnosti na dan pomaga:

  • zmanjšati tveganje za bolezni srca,
  • uravnavati pritisk in sladkor v krvi,
  • zmanjšati telesno težo in tveganje za debelost,
  • zmanjšati tveganje za osteoporozo in
  • zmanjšati tveganje za raka na dojki in debelem črevesu.

– Preživljanje časa v naravi je dobrodejno v večih pogledih

V razvitih državah ima (pre)nizko raven serotonina več kot polovica prebivalstva. Vzroki za to so večinoma stres, premalo gibanja in nepravilna prehrana – posebej alkohol, procesirana hrana, enostavni sladkorji, kajenje in ostale slabe razvade značilne za današnji čas.

Naravna svetloba neposredno vpliva na rast nevrotrazmiterja serotonina, ki je znan po temu, da znižuje in celo odpravlja depresijo (je tarčni hormon antidepresivov). S pomočno sonca namreč v koži nastaja vitamin D. Ta pa regulira tvorbo serotonina iz aminokisline triptofana. Torej, raven serotonina bomo zvišali, če preživimo več časa na dnevni svetlobi.

Prav tako višajo raven serotonina manj intenzivne fizične aktivnosti (hoja, joga, kolesarjenje, plavanje) in meditacija. Dnevna svetloba – sonce – pa učinek le še poveča. Posledice so pozitivna naravnanost do življenja, večja moč, več energije in bolj učinkovito spopadanje s stresom.

– Pozitivni učinki hoje v naravi se tukaj ne končajo

Obstajajo znanstveno potrjene raziskave, ki kažejo, da nam čas preživet v naravi, pomaga umiriti um in preprečuje duševne bolezni. Nadalje, popoln izklop možganov izboljša kreativnost, zmožnost osredotočenja in celo spomin.

 

Tanja Baća, svetovalka za prehrano in zdravo življenje, urednica portala 360 STUDIO, avtorica prispevkov za prehrano otrok na portalu Ringaraja.net

 

Komentarji

komentarjev