Kosilo: pomen najobilnejšega dnevnega obroka

Kdor me pozna skozi moje delo ve, da trdno verjamem v to, da je prehrana sama po sebi čisto preprosta. Že upoštevanje nekaj preprostih smernic je dovolj, da iz prehranskega vidika poskrbimo za svoje zdravje in/ali shujšamo. Težava nastopi, ko je potrebno ta pravila, te smernice uskladiti s svojimi divjimi urniki. Noro velik delež ljudi preskakuje obroke, natančne številke (na podlagi analize prehranskih navad svojih varovank) si lahko preberete v prejšnjem prispevku. Sicer je vzorec dokaj majhen, kljub temu pa precej dobro ponazarja sodobni življenjski stil. Danes si bomo v tem kontekstu pobližje pogledali, kakšen pomen ima kosilo in kako lahko en sam obrok vpliva na naš celotni prehranski režim.

Kosilo in njegov pomen

Kako so jedli v času naših dedkov in babic?

Če primerjamo sodobni življenjski stil z življenjem izpred 100 let težko sploh najdemo kakršnokoli skupno točko. Vsekakor pa velja, da ima vsako obdobje dobre in slabe strani – tako preteklost kot sedanjost.

Danes ne poznamo lakote, pomanjkanja, kot so ju poznali naši predniki. Ravno nasprotno. Na voljo imamo preveč vsega, kar pa tudi ni vedno dobro. Nekoč je bila prehrana ljudi odvisna predvsem od naravnih danosti, posledično je bila precej bolj bogata s sadjem in zelenjavo, sezonska in lokalno pridelana – vse, kar pomeni ZDRAVO!

Res pa je primanjkovalo pestrosti, kar pa je tudi najbolj šibka točka prehrane v preteklosti, saj enolična prehrana vodi v pomanjkanje mnogih hranilnih snovi, ki jih naše telo nujno potrebuje.

Poglejmo si še urnik.

Dan se je začel zgodaj, tako kot za večino ljudi še vedno velja. Čas kosila je bil med 11. in 12. uro – ob koncu prve polovice dneva.

To ostaja idealen čas za kosilo, ki naj bi bil najbolj bogat obrok dneva, seveda ne samo kalorično, temveč tudi hranilno bogat.

Kosilo … ali že zgodnja večerja?

Telo potrebuje tako energijo kot hranila zato, da lahko optimalno deluje; še toliko bolj v stresnih razmerah, ki so danes del vsakdana.

Kaj pa se danes žal pogosto dogaja?

Izjemno velik delež ljudi zaužije kosilo šele ob povratku iz službe, se pravi med 14. in 17. uro. Če dan začnemo ob 6-ih ali 7-ih in prvi konkretni obrok zaužijemo krepko v drugi polovici dneva, našemu telesu zagotovo ni čisto prav.

Telo najbolj potrebuje hrano takrat, ko smo aktivni. Obilni obrok v pozno popoldanskih urah pravzaprav našemu organizmu škoduje. To naj bi bil namreč čas, ko se počasi umirimo in pripravimo na nočni počitek – regeneracijo.

Sploh glede na to, da bomo zaradi sestradanosti najverjetneje izbrali obilje kalorično bogatih živil, kar bo obremenilo prebavo. Pozabili pa bomo na hranljive snovi in vlaknine, nujne za zdravje, odpornost in celostno ravnovesje organizma.

Seveda nas telo nenehno opozarja, da nekaj ne delamo prav – utrujenost, nespečnost, razdraženost, slabše kognitivne sposobnosti, šibak imunski sistem, napihnjenost in druge prebavne težave… A če tako živimo več let, se nam tako slabo počutje zdi že čisto normalno stanje. Pa vendar ni. Z redno in utrezno prehrano lažje prenašamo bremena vsakdanjika. Preizkušeno tudi na lastni koži!

Torej, draga bralka (mogoče tudi kak bralec😊), sedi in premisli, kako se lahko organiziraš, da zaužiješ kosilo ob primernem času. Tudi družina ne velja kot izgovor. Otroci imajo kosilo v vrtcu/šoli in tudi njim boste naredili uslugo, če doma vzpostavite red na tem področju (vi vse odgovorni za to, da privzgojite zdrave navade svojim otrokom!).

Kosilo pojejte v menzi ali si prinesite hrano s seboj v službo (sendviči in pekovski izdelki na dnevni ravni niso zadovoljiva rešitev!), v večernih urah pa z družino sedite skupaj in zaužijte lažji in skromnejši obrok.

Ne le na urnik, pozor na izbor hrane!

Seveda ni dovolj, da vržete vase nekaj kalorij. Obrok je treba nekoliko prilagoditi tudi naravi dela, ki ga opravljate. Če delate večinoma fizično, je treba povečati tako skupni kalorični vnos, kot vnos ogljikovih hidratov. Če delate za računalnikom, je treba izbirati drugače – idealni so kompleksni ogljikovi hidrati v kombinaciji z ribo ali pustim mesom ter nekaj maščob. Testenine z bolonjsko ali ocvrti sir s krompirčkom zagotovo nista primerna izbira – razen, če lahko v času delovnika dremate. 😁


Se strinjate z napisanim?

Predstavlja tudi vam izziv usklajevanje zdravega življenjskega stila s sodobnim tempom življenja?

Kako pa vi rešujte vsakodnevne prehranske izzive?

Vesela bom vaših komentarjev 🙂


Se tipkamo kmalu, do takrat pa en topel objem.

PS: Ste si že prenesli moj brezplačni vodič za zdravo hujšanje?

Tanja Baća, svetovalka za prehrano, urednica 360 STUDIO

Komentarji

komentarjev

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

2 komentarja “Kosilo: pomen najobilnejšega dnevnega obroka”

0

Spletna stran uporablja piškotke. Več

Spletna stran uporablja piškotke. Ampak brez skrbi, dietni so :)

Zapri